-
1 talk
[to:k] 1. verb1) (to speak; to have a conversation or discussion: We talked about it for hours; My parrot can talk (= imitate human speech).) govoriti2) (to gossip: You can't stay here - people will talk!) govoričiti3) (to talk about: They spent the whole time talking philosophy.) pogovarjati se2. noun1) ((sometimes in plural) a conversation or discussion: We had a long talk about it; The Prime Ministers met for talks on their countries' economic problems.) pogovor2) (a lecture: The doctor gave us a talk on family health.) predavanje3) (gossip: Her behaviour causes a lot of talk among the neighbours.) govorice4) (useless discussion; statements of things a person says he will do but which will never actually be done: There's too much talk and not enough action.) besedičenje•- talking book
- talking head
- talking-point
- talk show
- talking-to
- talk back
- talk big
- talk down to
- talk someone into / out of doing
- talk into / out of doing
- talk someone into / out of
- talk into / out of
- talk over
- talk round
- talk sense/nonsense
- talk shop* * *I [tɔ:k]nounpogovor, razgovor, govorjenje, govor, govoričenje, govorica, (prazno) besedičenje, čenče; predmet pogovora; (radio) predavanje, kramljanje; način govorjenja, izražanje, jezikthe talk of the town figuratively stvar, o kateri vsi govorefull of talk — brbljav, žlobudravidle talk — prazno besedičenje, govoričenjethere is much talk and no work — veliko je govorjenja, storjenega pa ničthose people are nothing but talk — teh ljudi so samo besede, ti ljudje samo frazarijoit will all end in talk — iz tega ne bo nič, ostalo bo le pri besedahthere is talk of his being bankrupt — govori se, da.je (on) v bankrotuII [tɔ:k]intransitive verbpogovarjati se, govoriti, kramljati; govoričiti, klepetati, čenčati: izgovarjati glasove; razpravljati; povedati svojo sodbo, svoje stališče, pojasniti; sporazumeti se; slang pametno govoritifor the sake of talking — le zaradi pogovora, samo da govorimoto talk big ( —ali tall) — bahavo govoriti, bahati seto talk by signals — govoriti, sporazumevati se z znakito talk ill of s.o. — slabo govoriti o komto talk nineteen to the dozen figuratively klepetati, brbljati kot ragljato talk to the point — govoriti konkretno, ne se oddaljiti od predmetanow you are talking figuratively to je pametno govorjenje; tako je prav; sedaj se bomo mogli sporazumetido what you will, people will talk — napravite, kar hočete (karkoli napravite), ljudje bodo vedno imeli svoje pripombe; transitive verb govoriti kaj, o čem; reči; izraziti, izpovedatito talk a donkey's hind leg off figuratively preveč, neprestano govoritito talk turkey — odkrito, naravnost govoritito talk rubbish — govoriti neumnosti, čvekatito talk sense ( —ali wise) — razumno, pametno govoritito talk shop figuratively govoriti (le) o strokovnih, poslovnih zadevah; govoriti stvarnoto talk to o.s. — sam s seboj govoriti, imeti samogovoreto talk to s.o. — resno govoriti s kom, ošteti kogato talk o.s. hoarse — do hripavosti govoritiyou are talking my head off figuratively govoriš toliko, da me glava boli, da mi bo glava odpadlayou are talking me silly — govoriš toliko, da me boš norega naredilto talk through one's hat figuratively pretiravati, blefirati, širokoustiti se; govoriti nesmisle, neumnostito get o.s. talked about — dati govoriti o sebihe tried to talk me into buying the horse — skušal me je pregovoriti, da bi kupil konjato talk s.o. out of s.th. — (skušati) odvrniti koga od česato talk s.o. into believing s.th. — prepričati koga o čemto talk s.o. into his grave figuratively spraviti koga v grob s svojim govorjenjem -
2 rot
[rot] 1. past tense, past participle - rotted; verb(to make or become bad or decayed: The fruit is rotting on the ground; Water rots wood.) gniti; povzročati gnitje2. noun1) (decay: The floorboards are affected by rot.) gnitje2) (nonsense: Don't talk rot!) traparija•- rotten- rottenness
- rotter* * *I [rɔt]noungnitje, gniloba, gnilost, nekaj gnilega; trohnenje, razpadanje; sport nepričakovana vrsta neuspehov; slang neumnost, nesmisel, bedarija, traparija, bedastoča; neprijetnost, nevšečnost; metljavost (ovac)rot! slang bedastoča! neumnost!what tommy rot! — je pa to traparija!dry rot — trohnenje (dreves, lesa)you are talking rot — neumnosti kvasiš, trapariš, bedasto govorišwhat rot the train is so early! — kako neprijetno, da vlak odhaja tako zgodaj!II [rɔt]intransitive verb (z)gniti, trohneti, razpadati, pokvariti se, usmraditi se, figuratively (moralno) propadati; govoriti neumnosti, neumne kvasiti; geology prepereti, sprhneti; transitive verb povzročiti, da kaj gnije; povzročiti gnitje, trohnjenje; slang rogati se (komu), zasmehovati, drážiti, ironično govoritito rot in gaol — gniti, trohneti, propadati v ječito rot about slang zapravljati čas v lenobi in norostihto rot off, to rot away — izginiti zaradi gnitja, zgniti -
3 haver
[héivə]intransitive verb Scottish blebetati, govoriti neumnosti -
4 kid
I [kid] noun1) (a popular word for a child or teenager: They've got three kids now, two boys and a girl; More than a hundred kids went to the disco last night; ( also adjective) his kid brother (= younger brother).) otrok2) (a young goat.) kozlič3) (( also adjective) (of) the leather made from its skin: slippers made of kid; kid gloves.) iz kozličevineII [kid] past tense, past participle - kidded; verb(to deceive or tease, especially harmlessly: We were kidding him about the girl who keeps ringing him up; He kidded his wife into thinking he'd forgotten her birthday; He didn't mean that - he was only kidding!)* * *I [kid]nounkozlič, kozličevina (ševro); colloquially plural glazé rokavice; slang otrokto handle with kid gloves — v rokavicah kaj delati, obzirno postopatiAmerican some kid — sijajen fantII [kid]transitive verbskotiti (kozliče)III [kid]1.nounšala, nesmisel; goljufija;2.transitive verb & intransitive verb slangvleči koga za nos, zafrkavati, napeljati koga ( into k); govoriti neumnosti, goljufatino kidding — resno, brez šaleIV [kid]nounčebriček, lesena skleda -
5 moonshine
[mú:nšain]nounmesečina; figuratively sanjarija, neumnost; American slang vtihotapljen ali nezakonito napravljen alkoholto talk moonshine — sanjariti, govoriti neumnosti -
6 nonsense
['nons'ns, ]( American[) -sens](foolishness; foolish words, actions etc; something that is ridiculous: He's talking nonsense; The whole book is a lot of nonsense; What nonsense!) nesmisel* * *[nɔnsəns]nounnesmisel, neumnostto stand no nonsense — zahtevati, da kdo opravi svoje delo v redu; zahtevati, da kdo pove čisto resnico -
7 rigmarole
[rígməroul]1.nounbrbljanje, žlobudranje, nerazumljiva govorica; absurdno govorjenje, kolobocija, vrsta brezzveznih trditev ali izjavto tell a long rigmarole — govoriti neumnosti, kvasati, čenčati;2.adjectivebrezzvezen, nerazumljiv -
8 run off
1) (to print or copy: I want 500 copies run off at once.) natisniti2) ((with with) to steal or take away: He ran off with my wife.) uiti (s kom/čim)* * *intransitive verb & transitive verbuiti, zbežati, pobegniti; odteči, odtekati se; naglo zaviti, odmakniti se od (téme); brez zatikanja, v eni sapi oddrdrati (pesem itd.); economy poteči, zapasti (menica); economy pasti v ceni; izprazniti, izpiti, razliti (tekočino); sport odločiti dirko; American slang ukrasti (with s.th. kaj)to run off at the head (mouth) American slang govoriti neumnostito run off the rails (lines) — skočiti s tira, iztiriti seto run off a speech — oddrdrati, imeti govor
См. также в других словарях:
govoríti — ím nedov., govóril; nam. govôrit in govorít (ȋ í) 1. oblikovati besede, stavke z govorilnimi organi: bolnik naj čim manj govori; zunaj nekdo govori; ne ljubi se mu govoriti; med predstavo se ne sme govoriti; govoriti s piskajočim, kričečim… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
neúmnost — i ž (ú) 1. lastnost neumnega človeka: njegovo neumnost so hitro opazili / obžalovali so neumnost njegove odločitve / pooseb. molči, neumnost neumna 2. ekspr. neumno govorjenje ali ravnanje: ta prepoved se mu je zdela neumnost / govoriti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sráti — sérjem nedov., sêrji serjíte (á ẹ) vulg. 1. iztrebljati se: golobi serjejo; šel je srat za grm 2. v zvezi z ga počenjati neumnosti, lahkomiselnosti: celo noč smo ga srali; čas je že, da ga nehaš srati // delati napake: v podjetju ga nekaj… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prismodováti — újem nedov. (á ȗ) ekspr. počenjati, govoriti neumnosti, lahkomiselnosti: vsega imajo dovolj, pa prismodujejo; napili so se in začeli prismodovati prismodováti se knjiž. šaliti se: z njim se ne moreš resno pogovarjati, samo prismoduje se … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bebljáti — ám [bǝb in beb] nedov. (á ȃ) 1. nerazločno govoriti: pijanec beblja s težkim jezikom // poskušati govoriti, nepopolno izgovarjati: mala beblja 2. slabš. govoriti, pripovedovati: neprestano beblja neumnosti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bubljáti — ám nedov. (á ȃ) ekspr. nerazločno govoriti: tako bublja, da ga ne razumem // govoriti, pripovedovati: bubljati neumnosti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
čenčáti — ám nedov. (á ȃ) ekspr. 1. vsebinsko prazno govoriti: uganjal je burke, čenčal in pel; po cele ure čenčajo; čenča kot stara baba // govoriti, pripovedovati: saj ne ve, kaj čenča; same neumnosti čenča; ni ji mar, kaj čenčajo o njej 2.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
česnáti — ám nedov. (á ȃ) slabš. vsebinsko prazno, nespametno govoriti: pijan je, pa česna; molči, kaj česnaš; česna kakor baba / česnati neumnosti // govoriti, pripovedovati: nikjer ne česnaj tega, kar veš; ljudje o njem marsikaj česnajo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
čvekáti — ám nedov. (á ȃ) 1. slabš. vsebinsko prazno, nespametno govoriti: nehaj že čvekati; ni znal drugega kakor čvekati // govoriti, pripovedovati: kaj čvekaš neumnosti; vedno je čvekal, da bo vse skupaj pustil in odšel; drzne si čvekati o privatnih… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gobezdáti — ám nedov. (á ȃ) pog., slabš. veliko, predrzno govoriti: rad je gobezdal; zmerom samo gobezda // nizko govoriti: gobezdati neumnosti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
klatíti — in klátiti im, tudi klátiti im nedov. (ȋ á; á) 1. povzročati, da zaradi tolčenja s palico, obmetavanja s kamenjem padajo sadeži z drevesa: klatiti kostanj, orehe / spet je klatil hruške z drevesa // ekspr. delati neurejene gibe, navadno z rokami … Slovar slovenskega knjižnega jezika
